Značilnosti kakovosti lesa
Vezje, letnice
Vezje oziroma letnice so značilne za les kot gradbeni material. Glede na vrsto lesa, potek rasti in kraj porekla lesa se lahko pojavljajo v najrazličnejših oblikah. Število in velikost veja, ki so vsaj na eni strani trdno zrasli z lesom, pri lesnih balkonih in ograjah nista omejena.
Medulna cev
Medulna cev se nahaja v središču iglavčjega debla in poteka vzdolžno po deblu. Njen premer znaša običajno nekaj milimetrov. Pri obdelavi lesa se medulna cev razkrije z vzdolžnim prerezom. Medulo pogosto napačno zamenjujejo z gnilobo ali napadom žuželk, vendar nima negativnega vpliva na trdnost lesa in predstavlja naravni videz lesa.
Nabrekanje in krčenje
Ena od značilnih lastnosti naravnega materiala, lesa, je sprememba prostornine v odvisnosti od vsebnosti vode, kar imenujemo tudi nabrekanje in krčenje. Medtem ko se les v vzdolžni smeri komajda razteza, se lahko prečno na lesne vlakne brez težav nabrekne ali skrči tudi za 10 %. Zlasti pri lesu, ki je nameščen tesno drug ob drugem (npr. pri predelnih stenah ali talnih deskah, predvsem pri tleh z utori in peresi), oziroma pri stikih in poševnih spojih, nabrekanja in krčenja ter s tem povezanega nastajanja vrzeli ni mogoče preprečiti.
Poševne reze in spoji
Poševni rezi in spoji na ročaju so že v tovarni opremljeni s približno 2 mm širokim faznim rezom, da se na tem kritičnem mestu še dodatno izboljša oprijem barve. Poleg tega je treba upoštevati, da se lahko poševne reze in stiki ročaja v sestavljenem stanju zaradi vplivov vremena razširijo za več milimetrov ali pa imajo izstopke. Tega ni mogoče preprečiti zaradi naravnega nabrekanja in krčenja lesa (glej Nabrekanje in krčenje).
Sušne razpoke, deformacije
Zaradi neenakomerne strukture lesa se dimenzijske spremembe med sušenjem lesa ne pojavljajo enakomerno. Posledica tega je pojav sušilnih razpok in morebitnih deformacij (zlasti macesnov les je tu bolj občutljiv, saj je zaradi svoje naravne strukture izpostavljen bistveno večjim dimenzijskim spremembam). Tega učinka ni mogoče preprečiti niti s skrbno izbiro lesa niti z dolgotrajnim skladiščenjem lesa.
Sledi oksidacije zaradi železa
V določenih okoliščinah lahko pri macesnovem lesu pride do obarvanja zaradi kovinskih ostružkov/letne rje (npr.: zaradi brušenja ali rezanja kovine ali cementa v bližini skladiščenega ali že vgrajenega lesa). Pod vplivom naravnih vremenskih vplivov se kovinski ostružki v stiku s taninsko kislino v lesu začnejo korodirati in na njegovi površini povzročijo nastanek značilnih sivih pik. Ti predstavljajo le optično motnjo in jih je mogoče relativno enostavno odstraniti z belilom za les.
Hrapavosti
Gre za hrapave površine, ki nastanejo zaradi obdelave v nasprotni smeri od smeri vlaken lesa ali v bližini vej. Tega ni mogoče vedno preprečiti niti ob pravilni izbiri orodja in pravilnem zaporedju delovnih korakov; pojavlja se pri rezkanju, skobljanju, pri odrezovanju in pri zaokroževanju balustrad.
Izcedki smole
Pri iglavcih ni mogoče v celoti preprečiti poznejših izcedkov smole. Zlasti macesnov les ima sorazmerno visoko vsebnost smole, ki pa je tudi odgovorna za trajnost tega lesa. Iztekanje smole se pojavlja predvsem v prvem letu, kasneje pa le še v majhnem obsegu. Tudi pri že končanih premazih se lahko na površini pojavijo kapljice smole.
PRIPOROČILA ZA BARVANJE POVRŠIN BREZ TOVARNIŠKEGA PREMAZA
Tako neobdelani deli kot tudi tisti, ki so bili v tovarni
obdelani z dvojno vakuumsko impregnacijo
, morajo biti zaradi estetskih razlogov, predvsem pa
zaradi zaščite pred UV-sevanjem, prevlečeni z barvnim premazom
.
Priporočamo skupno tri barvne nanoske s čopičem
z odprtoporoznim, difuzijskim lakom. Les
je živ material. Vlaga iz okolja
in deževnica vedno znova prodirata v les skozi majhne
lasaste razpoke. Zagotoviti je treba,
da se ta vlaga lahko spet neovirano izsuši
. Z uporabo lasur z odprtimi porami in tankim slojem les ostane dihalen.
Za barvanje izberite srednje odtenke. Zelo svetli odtenki
nudijo premalo zaščite pred UV-žarki, preveč temni odtenki
pa ob sončnem sevanju povzročajo močno segrevanje lesene površine. Brezbarvni končni premazi
se zaradi pomanjkanja zaščite pred UV-žarki ne priporočajo.
Pri izvedbi premaza upoštevajte naslednje časovne intervale:
Čas sušenja: Pred začetkom del je treba zagotoviti, da se impregnacija pod tlakom lahko suši vsaj 3–6 dni, odvisno od letnega časa (velja samo za dele, ki so bili v tovarni impregnirani).
Prvi in drugi sloj: Po sušenju delov
in ustreznem vmesnem sušenju 1–2 dni
Tretji oziroma zadnji nanos: približno 2–3 dni kasneje. Za
odstranitev morebitnih grobih mest pred tem dele rahlo vmesno obrusite